Sociološka spoznanja – letnik 3, št. 9, 2026
Pred vami je nova številka revije Sociološka spoznanja, ki tudi tokrat odpira vprašanja, s katerimi se sodobna družba ne more več izogniti soočenju. Tokrat prinaša vsebinsko raznolike prispevke, ki jih povezuje skupna značilnost – človeka obravnavajo v njegovem širšem družbenem, ekonomskem, izobraževalnem in življenjskem okolju. Takšna interdisciplinarnost je danes pomembnejša kot kdaj prej. Družbenih pojavov namreč ni mogoče več razumeti znotraj meja posamezne znanstvene ali strokovne discipline.
Posebej pomembno je vprašanje duševnega zdravja in človekove ranljivosti. Prispevek o globalnih trendih samomorilnosti opozarja, da gre za kompleksen javnozdravstveni in družbeni pojav, pri katerem se prepletajo osebni, socialni, ekonomski in okoljski dejavniki. Ugotovitve hkrati potrjujejo, da učinkovita preventiva zahteva povezovanje zdravstvenega, socialnega, izobraževalnega in skupnostnega okolja. S tem vprašanjem je na svoj način povezana tudi obravnava duhovnosti in kakovosti staranja. Staranje prebivalstva postaja ena ključnih značilnosti sodobnih družb, zato celostna obravnava starejšega človeka ne more ostati omejena zgolj na zdravstvene in materialne potrebe. Dostojanstvo, odnosi, pripadnost, smisel in možnost izražanja osebnih vrednot so pomembni sestavni deli kakovostnega življenja tudi v poznejših življenjskih obdobjih.
Poseben izziv našega časa predstavlja umetna inteligenca. Njena vse hitrejša vključitev v izobraževanje, delo in vsakdanje življenje odpira številne možnosti, hkrati pa zahteva odgovoren odnos do kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in človekove avtonomije. Vprašanje zato ni več, ali bomo umetno inteligenco uporabljali, temveč kako jo bomo uporabljali tako, da bo podpirala človeka in ne nadomeščala njegovih temeljnih kognitivnih in ustvarjalnih zmožnosti.
Tudi ekonomska vprašanja imajo izrazito socialno razsežnost. Analiza gibanja cen naftnih derivatov v Sloveniji tako ne obravnava zgolj energetskega trga, temveč odpira vprašanje kupne moči prebivalstva, vpliva globalnih gospodarskih gibanj ter vloge države in tržnih mehanizmov. Prav povezovanje ekonomskih kazalnikov z vsakdanjim življenjem ljudi daje takšnim raziskavam širši družbeni pomen.
V številki pomembno mesto zavzemajo tudi vprašanja, da šola danes ni več samo prostor pridobivanja znanja. Je prostor oblikovanja odnosov, vrednot, odgovornosti in socialnih kompetenc. Zato moramo tudi pojave nasilja, motivacije, ustvarjalnosti in poučevanja obravnavati širše – kot vprašanja družbe, v kateri bodo današnji otroci in mladi živeli jutri.
Prav v tem vidim tudi temeljno poslanstvo Socioloških spoznanj: povezovati raziskovalno in strokovno delo ter ga približati tistim, ki ga lahko uporabijo v praksi. Revija je interdisciplinarno zasnovana in namenjena sociologom, socialnim delavcem, gerontologom, učiteljem, vzgojiteljem, ekonomistom in drugim strokovnjakom, ki želijo svoja spoznanja in dobre prakse deliti s širšo strokovno javnostjo. Tokrat je pritegnila kar nekaj novih avtrojev, kar spodbudno nakazuje, da smo na pravi poti ter da kakovostna strokovna razprava ni sama sebi namen. Njena prava vrednost se pokaže takrat, ko spodbuja vprašanja, odpira nove poglede in prispeva k boljšemu razumevanju človeka in družbe. V času hitrih tehnoloških, demografskih, ekonomskih in vrednotnih sprememb potrebujemo več strokovnega dialoga, več kritičnega mišljenja in predvsem več pripravljenosti poslušati različne poglede.
Naj bo zato tudi ta številka Socioloških spoznanj spodbuda k razmišljanju, strokovni razpravi in nadaljnjemu raziskovanju.
Želim vam prijetno in vsebinsko bogato branje.